Spodnjih sedem predmetov smatramo za temelje digitalnega jezikoslovja.
Naziv predmeta | Rudarjenje in upravljanje večjezične terminologije |
Predavateljica | Špela Vintar |
Opis predmeta | Sistematično upravljanje terminologije je bistveno za učinkovito povezovanje specializiranih vsebin, bodisi v jezikovni industriji bodisi v poslovnem ali institucionalnem okolju. Predmet omogoča študentom razumevanje specializiranega diskurza in pregled teoretičnih temeljev, metod in orodij za upravljanje terminologije v večjezičnih kontekstih. Temeljna komponenta tega predmeta od študentov zahteva, da razvijejo veščine, potrebne za pripravo zbirke besedil, specifičnih za posamezna področja, in uporabo računalniških metod za pridobivanje specializiranih znanj iz takšnih zbirk. |
Cilji predmeta |
|
Teme predavanj |
|
Raven | Srednja |
Način dela | Interaktivne predstavitve, video in zaslonski zapisi, vaje, vodeno delo in naloge, branje in samostojno raziskovanje |
Čas izvajanja | 120 ur |
ECTS | 5 |
Naziv predmeta | Lokalizacijska orodja in delovni procesi |
Predavateljica | Caroline Reiss |
Opis predmeta | Današnja lokalizacijska industrija se spopada z nalogo prevajanja ogromnega števila besedil za ustvarjanje visoko kakovostnih lokalizacijskih izdelkov v kratkem časovnem obdobju, da bi zadovoljila potrebe globalnih in lokalnih trgov. Takšen podvig bi bil nepojmljiv brez uporabe tehnologije in razvoja orodij za lokalizacijo, ki je bil v zadnjih desetletjih ključen in je sprožil spremembe v skupinskih sodelovanjih. Cilj predmeta je študente oskrbeti s kritičnim razumevanjem uporabe teh orodij, predvsem pa orodij za računalniško podprto prevajanje (CAT). |
Cilji predmeta |
|
Teme predavanj |
|
Raven | Uvodna |
Način dela | Posnete predstavitve, interaktivne aktivnosti, kvizi, vodeno raziskovanje in projektni pristop k učenju o jezikovnih tehnologijah |
Čas izvajanja | 100 ur |
ECTS | 4 |
Naziv predmeta | Računalniška leksikologija in leksikografija |
Predavateljica | Nives Mikelić Preradović |
Opis predmeta | Računalniška leksikologija se lahko opredeli kot uporaba računalnikov pri preučevanju leksikona. V najširšem smislu je to multidisciplinarno področje, ki vključuje analizo umetnih slovarjev na podlagi uporabe računalnikov za preučevanje njihovega strojno berljivega besedila ter preučevanje računalniške jezikovne vsebine in urejevanje leksikonov za uporabo v aplikacijah za obdelavo naravnega jezika. Predmet vključuje teoretične in praktične informacije o trenutnih procesih za sestavo slovarjev in leksikalnih podatkovnih baz, ki jih uporabljajo aplikacije za obdelavo naravnega jezika. Tema priprave slovarja z uporabo obdelave naravnega jezika je obravnavana z vidika računalniškega leksikografa. Obravnavana so tudi tehnična vprašanja sestave slovarja. Pri projektu bodo študenti raziskovali slovarske vnose v različnih računalniških leksikonih, ki so bili zgrajeni z uporabo opisanih orodij, podatkov in procesov. |
Cilji predmeta |
|
Teme predavanj |
|
Raven | Srednja |
Način dela | Interaktivne predstavitve, video in zaslonski zapisi, vaje, kvizi znanja, vodene raziskovalne naloge, vodeno branje |
Čas izvajanja | 120 ur |
ECTS | 5 |
Naziv predmeta | Uvod v Python za jezikoslovce |
Predavateljica | Petra Bago |
Opis predmeta | Python je trenutno eden izmed najlažjih programskih jezikov. Predmet omogoča študentom razumevanje osnovnih pojmov programiranja s poudarkom na pridobivanju znanja in veščin, ki so potrebne za obdelavo besedila. Namenjen je študentom jezikoslovja in drugih disciplin brez predhodnih izkušenj programiranja, ki jih zanima učenje Pythona za obdelavo velike količine besedil. |
Cilji predmeta |
|
Teme predavanj |
|
Raven | Uvodna |
Način dela | Interaktivne predstavitve, video in zaslonski zapisi, vaje, kvizi znanja, branje in naloge s povratno informacijo predavatelja o študentovi nalogi. |
Čas izvajanja | 120 ur |
ECTS | 5 |
Naziv predmeta | Popravljanje strojnih prevodov |
Predavateljici | Jean Nitzke, Anke Tardel |
Opis predmeta | Ta predmet ponuja uvod v »post-editing« (proces, v katerem prevajalec popravi neobdelan strojni prevod). Predmet zajema teoretično ozadje in praktične vaje. |
Cilji predmeta | Spoznati, kako deluje strojno prevajanje
Razumeti, kaj popravljanje strojnih prevodov pomeni in kako se ga izvaja Razlikovati med človeškim prevajanjem, popravljanjem in lektoriranjem Oceniti dejavnike, ki vplivajo na proces popravljanja Spoznati popravljanje trojnih prevodov v praksi in raziskovanju |
Teme predavanj | Zgodovina strojnega prevajanja
Pristopi k strojnem prevajanju Osnovno popravljanje Različni slogi popravljanja Popravljanje in sistemi pomnilnika prevodov Popravljanje in nadzorovani jeziki Popravljanje v raziskovanju Popravljanje v praksi |
Raven | Med uvodno in srednjo |
Način dela | Interaktivne predstavitve, avdio in video posnetki, vaje, kvizi znanja, branja |
Čas izvajanja | 120 ur |
ECTS | 5 |
Naziv predmeta | Uvod v obdelavo in analizo besedila |
Predavatelja | Lucie Chlumská, Pavel Vondřička |
Opis predmeta | Glavni cilj predmeta je omogočiti študentom začetne ravni digitalne lingvistike vse potrebne informacije o obdelavi in analizi besedila. Pri predmetu začnemo z osnovnimi temami, kot so značilnosti navadnega besedila in razliko med podatki in metapodatki, in nadaljujemo z razlago lastnosti XML in različnih vrst anotiranje besedila, predstavljamo proces tokenizacije, segmentacije in morfološke analize, opisujemo meje in možnosti skladenjskega in semantičnega označevanja ter povzamemo načela CQL in korpusnih poizvedb vključno z uporabo ustaljenih izrazov in poizvedovanje vzporednih korpusov. |
Cilji predmeta | Razumeti, kako se računalniki spopadajo z besedilnimi podatki
Razlikovati med različnimi podatkovnimi formati in iz njih izvleči besedilno vsebino (npr. z uporabo OCR); Razumeti lastnosti navadnega besedila in formatov XML Razumeti načela in težave anotiranja besedila vključno z morfološko analizo, skladenjskim in semantičnim označevanjem Spoznati razpoložljive vire za obdelavo in analizo besedila vključno z oznakami in konkordančniki Analizirati obstoječe in lastne korpuse v različnih razpoložljivih korpusnih orodjih Izgraditi kompleksne poizvedbe CQL vključno z ustaljenimi izrazi in logičnimi operatorji |
Teme predavanj | Datotečni formati, povezani z besedilnimi podatki
Navadno besedilo: kodiranje, podatki in metapodatki Razširljiv označevalni jezik ali XML Ustaljeni izrazi Tokenizacija in formati korpusnih podatkov Morfološka analiza: načela in orodja Skladenjsko in semantično anotiranje Raziskovanje in analiza korpusa Povpraševanje po korpusnih podatkih s CQL Poravnava besedila in vzporedni korpusi |
Raven | Uvodna |
Način dela | Interaktivne predstavitve, avdio in zaslonski posnetki, vaje, kvizi znanja, branja |
Čas izvajanja | 100 ur |
ECTS | 4 |
Naziv predmeta | Variabilnost jezikov v času in prostoru |
Predavateljice | Anna Nedoluzhko, Magda Ševčíková, Šárka Zikánová |
Opis predmeta | Predmet omogoča študentom osnovne informacije o raznolikosti naravnih jezikov po svetu in glavnih dimenzijah, po katerih se razlikujejo. |
Cilji predmeta | Razumeti osnovne jezikovne pojme, ki so potrebni za analizo jezikovne variance na različnih ravneh opisa jezika
Razlikovati vrste jezikov po različnih tipoloških merilih, kot so morfologija in besedni red Opredeliti glavne vrste pisnih sistemov Razumeti glavna načela fonoloških, morfoloških in skladenjskih sprememb jezika z diahronega vidika Analizirati posledice jezikovne raznolikosti za sodobno jezikovno tehnologijo |
Teme predavanj | Jeziki po svetu
Jezikovni znak, jezikovni sistem Slovnica, leksikon in besedotvorje Besedotvorje v različnih jezikih Jezikovna tipologija slovnice: Morfologija Jezikovna tipologija slovnice: Skladnja Pisni sistemi po svetu Jezikovna tipologija slovnice: Fonologija Vpliv diahronih jezikovnih procesov na jezikovno spremenljivost Diahrone spremembe jezikov |
Raven | Uvodna |
Način dela | Predstavitve in posnete predstavitve skupaj s priporočenim dodatnim branjem, z interaktivnimi kvizi in drugimi vrstami aktivnosti. |
Čas izvajanja | 80 ur |
ECTS | 3 |